Umetna inteligenca je priložnost, ne grožnja

Umetna inteligenca je priložnost, ne grožnja Zaključni dogodek podpornih aktivnosti za podjetja v sklopu projekta »Ureditev Ekonomsko-poslovne cone Trnovlje jug« S pogovorom na temo izzivov uporabe umetne inteligence v šolstvu, podjetništvu in javni upravi se je zaključil cikel strokovnih srečanj in dogodkov namenjenih podpornim aktivnostim podjetjem v sklopu projekta »Ureditev Ekonomsko-poslovne cone Trnovlje jug«

Umetna inteligenca je priložnost, ne grožnja

Zaključni dogodek podpornih aktivnosti za podjetja v sklopu projekta »Ureditev Ekonomsko-poslovne cone Trnovlje jug« 

S pogovorom na temo izzivov uporabe umetne inteligence v šolstvu, podjetništvu in javni upravi se je zaključil cikel strokovnih srečanj in dogodkov namenjenih podpornim aktivnostim podjetjem v sklopu projekta »Ureditev Ekonomsko-poslovne cone Trnovlje jug«. Podporne aktivnosti smo od začetka leta izvajali v sodelovanju s Klubom podjetnikov Zlatorog Celje. Gosta sinočnjega zaključnega dogodka v Kongresnem centru Celjskega sejma sta bila ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer in dr. Uroš Ocepek, pionir uvajanja umetne inteligence v šolstvu in učitelj leta 2022 v Sloveniji. 

Župan Mestne občine Celje
Matija Kovač
je v uvodu povedal, da pri 1,8 milijona evrov vrednem projektu EPC Trnovlje jug ni šlo le za infrastrukturni, gradbeni projekt, sofinanciran z 1,1 milijoni evrov evropskih sredstev, ki je prinesel novi povezovalni cesti, nove komunalno urejene poslovne površine in trajnostne ukrepe. Šlo je tudi za priložnost, da smo se povezovali, izobraževali, rasli in naredili močan odtis za lokalno okolje in tudi za sodelovanje med organizacijami, ki v tem mestu delujejo na področju gospodarstva. 

»Da se na zaključku dogodka posvečamo digitalizaciji, umetni inteligenci in razvoju tehnologij je logično, saj gre za teme, ki so na področju gospodarstva najbolj aktualne in s katerimi se bomo v lokalnem okolju v prihodnje veliko ukvarjali,
« je dejal župan, ki je ob tem še poudaril, da se v Celju vzporedno s tem ukvarjamo še z enim pomembnim izzivom, problematiko bega možganov oziroma izzivom negovanja talentov v naših skupnostih.
»To vsebino naslavljamo s projektom Magnet, ki izpostavlja pet ključnih izzivov: gradnjo dostopnih stanovanj, trajnostno mobilnost, energetske skupnosti, splošno urbano atmosfero in industrijo 4.0 kot temelj gospodarskega zagona v našem mestu.« 

Predsednik Kluba podjetnikov Zlatorog
dr. Vladan Mladenović
je orisal vrsto aktivnosti, ki jih je klub v minulem obdobju izvajal kot podporne storitve za podjetja. Umetno inteligenco, osrednjo temo zaključnega dogodka, pa je označil kot stvar sedanjosti in ne le prihodnosti.
»Umetna inteligenca že danes vpliva na to, kako delamo, kako se učimo in kako razmišljamo, postaja vseprisotna in vpeta v naš vsakdan. Gre za to, da podjetja sprejmejo umetno inteligenco kot priložnost in ne kot grožnjo, hkrati pa je treba ohranjati človeški in etični vidik umetne inteligence. Nič ni narobe z umetno inteligenco, vse dokler razvijamo naravno inteligenco,«
je še pomenljivo dejal Vladan Mladenović. 

Ministrica za digitalno preobrazbo
mag. Ksenija Klampfer
je predstavila nekaj podatkov o digitalni razvitosti Slovenije iz poročila Evropske komisije in pri tem navedla, da je v zadnjih letih dosežen napredek, še vedno pa ostajajo izzivi na področju osnovnih digitalnih kompetenc prebivalcev in osnovne digitalne intenzivnosti podjetij (predvsem malih in srednjih). Ta dosegajo 50 odstotno raven digitalne razvitosti, evropsko povprečje pa znaša 57 odstotkov. Pospeševanja razvoja na tem področju je vlada naslovila z enim od strateških vladnih projektov, superračunalnika in t.i. tovarne umetne inteligence. Projekt je ocenjen na približno 150 milijonov evrov, polovico tega zagotavlja EU.
»Tovarna umetne inteligence je ekosistem, ki bo omogočal podjetjem, da bodo imela na enem mestu zagotovljeno vrhunsko tehnologijo, podatkovne vire, uporabnikom prijazno programsko okolje, izobraževanje in strokovno pomoč pri razvijanju modelov UI in njihovega uvajanja v prakso. Verjamemo, da bo ta projekt predstavljal motor digitalne preobrazbe tako za gospodarstvo kot za družbo širše.«
Ministrica je še povedala, da vlada pripravlja krovni zakon za pametna mesta in skupnosti, ki bi med drugim poenotil digitalne rešitve v občinah, pri čemer je poudarila ključno vlogo mestnih občin, da povlečejo najbolj pogumne korake in v ta proces potegnejo tudi manjše lokalne skupnosti. 

O izkušnji uvajanja UI v izobraževalni proces je govoril
dr. Uroš Ocepek
, učitelj na Srednji tehnični in poklicni šoli Trbovlje, kjer je leta 2018 uspel uvesti umetno inteligenco kot obvezen predmet pri pouku.
»Želim si, da dijaki niso samo uporabniki tehnologije, ampak, da vedo tudi, kaj je v ozadju, saj morajo do uporabe tehnologije razviti tudi kritičen in etičen odnos. Bistveno je, da dijaki ta orodja uporabljajo in da so z njihovo pomočjo tudi vedno bolj konkurenčni, hkrati pa premišljajo, kako je z UI mogoče izboljšati naš vsakdan.«
Ob tem je še poudaril, da UI lahko spreminja vlogo učitelja, ki namesto iz prinašalca znanja in podatkov bolj postaja mentor, motivator in da dijake uči odgovornega odnosa do izobraževanja.