Ines Vučković
Ali veste za...
Ali veste za (ne)znanega junaka, mladi up ali pa zgodbo, ki jo velja predstaviti na naših straneh?
Arhitektka, svetovljanka in predvsem izjemna Celjanka, ki pri 95 letih še vedno živi samostojno, vozi avto, hodi na koncerte, se udeležuje dogodkov, bere in uživa v klasični glasbi. V Celje se je vrnila leta 1987, po letih življenja v Ljubljani, Münchnu in Beogradu.
Življenje je treba užiti vsak dan – jaz še posebej, ko nimam več veliko časa. Carpe diem je vedno bil moj moto,
pove z nasmehom in doda, da je samostojnost zanjo ključna, čeprav si občasno zaželi več bližine in pogovora.
Njen vsakdan je poln aktivnosti – začne se s skromnim zajtrkom, sledi obisk prijateljic, sprehod ali vožnja v mesto, kosilo v njeni priljubljeni gostilni Matjaž, sladica v kavarni Miško Knjižko in večerni program, ki ga pogosto zapolnijo kulturni dogodki. Kadar je dan bolj umirjen, si privošči dober film ali knjigo, če pa jo nihče ne vidi, se rada tudi zaziba na gugalnici v parku.
Celje se je po njenih besedah z leti precej spremenilo – ne toliko po videzu kot po občutku med ljudmi. Včasih so bile vezi med sosedi in prijatelji močnejše, vrata so bila vedno odprta, vsak je lahko potrkal kadarkoli. Danes se ji zdi, da je tega manj, kljub temu pa verjame, da se z drobnimi gestami – pogovorom, nasmehom ali prijazno besedo – lahko povezanost znova prebudi.
Mladim pa sporoča:
Učite se, ustvarjajte, družite se in izkoristite vse možnosti, ki jih imate. Znanje in dobra vzgoja sta temelj za lepo in varno življenje.
Hvala za vaš navdih, pogum in preprost opomnik, kako čudovito je lahko življenje – ne glede na leta!
Prispevek je nastal v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje.
