Trajnostna strategija za kakovostno sobivanje in sodelovanje vseh generacij

Ta pravica velja za vse generacije, vsak dan in v popolnoma vseh odnosih. A prevečkrat jo spregledamo. Nespoštljiva komunikacija, zasmehovanje, poniževanje in psihično nasilje bodisi na spletu, doma bodisi v javnosti puščajo globoke posledice. In vse pogosteje so žrtve tudi starejši in ranljivejše skupine, katerih dostojanstvo je tiho potisnjeno na rob.

Ko takšni vzorci postanejo del vsakdana, se začnejo prenašati. In ravno zato moramo te vzorce prepoznati in jih začeti prekinjati.

Ta steber poudarja, da spoštovanje ni samoumevno, ampak je vzpostavljeno preko učenja, zavestne odločitve in udejstvovanja tega v praksi. Zato strategija vključuje ozaveščanje o pravici do dostojanstva, kulturi dialoga, mirnem reševanju konfliktov in osebni odgovornosti.

Ker le s skupnim delovanjem lahko ustvarimo okolje, kjer se vsak človek počuti varen in vreden.

Čeprav nas svet povezuje hitreje kot kadarkoli prej, občutek odtujenosti med nami raste. Drugačnost pogosto razumemo kot grožnjo, ne kot priložnost za učenje.

Preko tega stebra želimo poudariti, da je empatija veščina, ki jo potrebujemo za sobivanje. Učiti se moramo poslušati, sodelovati tudi tam, kjer se ne strinjamo, in graditi odnose, ki temeljijo na spoštovanju in zaupanju.

Strategija zato spodbuja razvoj medkulturnih kompetenc in krepitev medgeneracijskega povezovanja. V ospredje postavlja lokalno sodelovanje kot prostor učenja, razumevanja in vključevanja.

Znanje brez etike je nevarno. Če želimo družbo, ki zna skrbeti zase, za druge in za prihodnost, moramo znanje graditi na trdnih vrednotah. Ta steber poudarja, da etična in trajnostna znanja niso le šolska vsebina, ampak način razmišljanja in ravnanja. In vzorci, ki jih posredujemo našim otrokom, bodo postali njihov zemljevid za življenje – v dobrem in slabem.

Strategija zato zagovarja vzgojo, ki otroke in mlade opremi z znanjem, a hkrati tudi s spoštovanjem, odgovornostjo in občutkom za pravičnost tako za naravo kot tudi za druge ljudi. K temu pa lahko prispevamo popolnoma vsi.

Trajnost namreč ni le okoljsko vprašanje. Je tudi vprašanje, kakšne ljudi vzgajamo – in ali jim pomagamo postati odrasli, ki znajo misliti s srcem in ravnati z mislijo na druge.