Narava
Naravo varujemo preko območij posebnega pomena in s skrbjo za ravnovesje v mestu in njegovem okolju.
Prostoživeče živali
Invazivne vrste
Narava v Celju je raznolika in dragocena.
Varujemo jo preko številnih naravovarstvenih območij, kjer ohranjamo biotsko raznovrstnost, redke habitate in naravne vrednote. Hkrati pa je naša naloga tudi skrb za ravnovesje v okolju, kar vključuje ustrezno skrb za prostoživeče živali in invazivne vrste kot tudi zatiranje škodljivcev, ki lahko ogrozijo zdravje ljudi ali naravno ravnotežje.
Naravovarstvena območja se nahajajo na celotnem območju občine.
O gozdovih s posebnim pomenom
Z odlokom iz leta 1997 (povezava) in njegovo dopolnitvijo iz leta 2007 (povezava) je večje število gozdov v Mestni občini Celje razglašenih za gozdove s posebnim namenom.
Najdemo jih na Petričku, Anskem vrhu, Miklavškem hribu, Grajskem hribu, ob Šmartinskem jezeru, v Medlogu, Ostrožnem, Novi vasi, Hudinji, Lokrovcu, Trnovljah, Zagradu in drugod.
V teh gozdovih veljajo posebna pravila gospodarjenja in varstva: posek je omejen, prepovedana je vožnja z motornimi vozili zunaj cest, odlaganje odpadkov in posegi, ki bi ogrožali živalski ali rastlinski svet.
Podrobneje o teh posebnih gozdovih
Za zaščito bivališča ogroženih metuljev
Mokrišče Volčeke ima status naravne vrednote državnega pomena. Območje predstavlja posebno oazo mokrotnih travnikov, na katerih raste modra stožka, ki velja za enega najbolj ogroženih habitatnih tipov v Sloveniji. Tu živijo tudi številne vrste metuljev, kot sta temni mravljiščar (Phengaris nausithous) in strašničin mravljiščar (Phengaris teleius).
Podrobneje o Mokrišču VolčekeUpravljanje z divjadjo
Po zakonu o divjadi in lovstvu so divjad vse vrste prosto živečih sesalcev in ptic, ki se lovijo. Med divjad ne štejejo živali, ki so zaščitene. Upravljanje z divjadjo spada pod okrilje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Načrtno upravljanje populacij divjadi imenujemo tudi lovskoupravljavsko načrtovanje. Sledeče povezave ponujajo tudi več informacij o postopkih prijave in možnostih varovanja pred škodo, ki jo povzroči divjad.
Pomembno: Protokol prijave škode
Protokol prijave škode je opisan na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sektorja za lovstvo.
Bistveno je, da se prijava opravi čimprej. Škodo lahko uveljavlja le lastnik. V primeru pojava škode po divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah mora oškodovanec v treh dneh škodo pisno prijaviti upravljavcu lovišča. Za škodo na nelovnih površinah odgovarja Republika Slovenija. Škodo mora oškodovanec prijaviti v treh dneh na krajevno pristojno območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije.
Novice in najave
Aktualno dogajanje, koristne informacije in mestne zgodbe.
