V Mestni občini Celje deluje več merilnih postaj, kjer se redno spremlja prisotnost prašnih delcev (PM10, PM2,5), dušikovih oksidov (NOx), ozona (O₃), žveplovega dioksida (SO₂), težkih kovin in drugih onesnaževal.

Meritve izvaja Agencija RS za okolje (ARSO) v okviru državne mreže. Dopolnilne podatke zbira tudi Mestna občina Celje prek avtomatske merilne postaje Gaji.

Meritve so usklajene z evropsko zakonodajo in služijo sprotnemu ocenjevanju stanja ter obveščanju javnosti. Vrednosti se osvežujejo večkrat dnevno.

Aktivne merilne lokacije:

• CE Bolnica (ARSO) – stalna postaja z meritvami PM10, PM2.5, NOx, SO₂, težkih kovin
• Ljubljanska cesta (ARSO) – prometna lokacija
• Mariborska cesta – začasna merilna postaja (od 2025), z dodatno kemijsko analizo delcev
• AMP Gaji (MOC) – lokalna postaja, izvajajo meritve SO2, NO, NO2 in NOx

Rezultati meritev:

• Podatki za začasno merilno postajo CE Mariborska:

  • Povprečne dnevne ravni delcev PM10 v letu 2025,
  • Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v letu 2025,
  • Preseganje delcev PM10 v letu 2025.

• Onesnaženost zraka na merilnih mestih CE bolnica in Ljubljanska: povprečne urne in dnevne ravni onesnaževal

• Modelska napoved delcev PM10: urna in dneva raven PM10

• Modelska napoved indeksa kakovosti zraka (CAMx): indeks kakovosti zraka

• Onesnaženost zraka na merilnem mestu AMP Gaji: urne in dnevne vrednosti

Letna Poročila o kakovosti zraka za posamezne merilne postaje državne mreže so dostopna tukaj. Mesečna in letna poročila AMP Gaji so dostopna tukaj.

Naša tla so na več mestih obremenjena s težkimi kovinami, predvsem s cinkom (Zn), kadmijem (Cd), svincem (Pb) in arzenom (As). Te snovi so nevarne, če jih vdihavamo v obliki prahu ali če zrastejo v rastlinah, ki jih zaužijemo. Največje obremenitve so na območjih z industrijsko preteklostjo, kot je Stara Cinkarna, pa tudi v nekaterih mestnih četrtih in na otroških igriščih.

Obsežne meritve tal so bile izvedene v letih 2003, 2008, 2016 in 2022–2023. Vzorce so jemali na vrtovih, igriščih in stanovanjski zemlji. Večina težkih kovin je bila prisotna nad opozorilnimi vrednostmi, ponekod pa tudi nad kritičnimi. Posebej skrb vzbujajo podatki iz četrti Kajuh in nekdanjega industrijskega območja Bukovžlak.

Sanacije že potekajo. Med letoma 2019 in 2022 je Mestna občina Celje obnovila igrišča v enotah Luna, Mavrica, Center, Živ žav, Iskrica, Ringa raja in Mehurček. Leta 2025 in 2026 sledijo še sanacije igrišč Sonce, Čira čara in Gaberje.

Zadnje meritve ARSO kažejo, da so lokacije, kot sta Ljubečna in Iskrica, že pod mejnimi vrednostmi onesnaževal, medtem ko območja, kot je četrt Kajuh, ostajajo pod nadzorom zaradi preseženih kritičnih vrednosti cinka in kadmija.

V letu 2025 je bil sprejet Odlok o določitvi degradiranega okolja in programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju Mestne občine Celje. Slednji vključuje podrobno analizo stanja in program ukrepov za izboljšanje stanja. Več o odloku in povezanih ukrepih.

Kaj še prinaša 2025?

ARSO je maja 2025 izvedel dodatno vzorčenje na novi lokaciji, v območju Stare Cinkarne. Ta lokacija, opredeljena kot opuščeno industrijsko območje, predstavlja pomembno dopolnitev k razumevanju stanja tal na najobčutljivejših območjih Celja.

Letos bo v monitoring prvič vključeno tudi testiranje za nova onesnaževala, kot so PFAS (večne kemikalije), tetrakloroeten, šestvalentni krom in cianid.

Rezultati bodo javno objavljeni konec leta 2025.

Pitna voda v Celju prihaja iz podzemnih vodnih virov in je zdravstveno ustrezna in varna za uporabo. Redno jo nadzoruje upravitelj vodovoda Vodovod Kanalizacija Celje v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Vzorčenje in analize potekajo skladno z Uredbo o pitni vodi (Uradni list RS, št. 61/2023).

Med drugim se preverjajo mikrobiološki parametri (npr. E. coli, koliformne bakterije), kemijski parametri (npr. nitrati, svinec, pesticidi) in fizikalni parametri (npr. barva, vonj, motnost).

Analiza vode iz izvirov

V Celju od leta 2018 spremljamo kakovost vode na treh naravnih izvirih: Meškov studenec, Drenov studenec (Skalna klet) in Gabrovka.

V letu 2025 so bile vzorčne analize opravljene maja. Rezultati so pokazali, da je bila voda iz Skalne kleti skladna z uredbo o pitni vodi, medtem ko sta bila Meškov studenec in Gabrovka mikrobiološko neustrezna zaradi prisotnosti koliformnih bakterij oziroma enterokokov.

Voda iz teh izvirov ni niti zaščitena niti obdelana in se jo uporabljajo na lastno odgovornost, saj kakovost ni stalno zagotovljena in se lahko hitro spremeni zaradi vplivov iz okolice. Vzorčenje se sicer opravlja štirikrat letno.

Maj 2025: Poročilo o izvedeni kemijski in mikrobiološki analizi vzorcev vode na izvirih (19. 5. 2025)

• Vzorec vode na Meškovem studencu – rezultati preizkušanih parametrov presegajo mejne vrednosti določene v Prilogi 1 Uredbe o pitni vodi – presežene parameter so koliformne bakterije. \ Meškov studenec - maj 2025 (pdf)
• Vzorec vode na studencu Skalna klet (Dornov studenec) – rezultati preizkušanih parametrov ne presegajo mejnih vrednosti določenih v Prilogi 1 Uredbe o pitni vodi. \ Dornov studenec - Skalna klet - maj 2025 (pdf)
• Vzorec vode na studencu Gabrovka – rezultati preizkušanih parametrov presegajo mejne vrednosti določene v Prilogi 1 Uredbe o pitni vodi – preseženi parametri so enterokoki in koliformne bakterije. \ Studenec Gabrovka – maj 2025 (pdf)

Analiza vode iz Šmartinskega jezera

V začetku kopalne sezone 2025 je bila voda v Šmartinskem jezeru skladna s smernicami Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter je ustrezala merilom za dobro kakovost naravne kopalne vode. Rezultati vzorčenja z dne 3. 6. 2025 potrjujejo, da je kopanje varno.