Pojdi na vsebino

Degradacija tal: Preprečevanje in sanacija

Od razglasitve degradiranega okolja do konkretnih ukrepov za sanacijo in varovanje tal.

Tla so živ sistem in neobnovljiv naravni vir,

saj njihovo nastajanje in obnavljanje traja desettisočletja. Zato jih je potrebno varovati enako resno kot zrak in vodo.

Pri nas so ponekod izredno obremenjena. Njihovo varovanje je ena od najpomembnejših okoljskih nalog občine.

Ko zemlja izgubi svojo moč

Degradacija tal pomeni postopno ali nenadno poslabšanje naravnih funkcij, ki jih tla opravljajo za okolje in človeka. Med te funkcije sodijo podpora rastlinskih sistemov, filtracija vode, kroženje hranil in vezava ogljika. Ko tla izgubijo te sposobnosti, postanejo ranljiva in nevarna za zdravje ljudi ter stabilnost ekosistemov.

Posledice degradacije tal so lahko lokalne, a imajo pogosto dolgoročen učinek. Še posebej nevarno je, da so mnoge degradacije nepovratne: ko tla enkrat izgubijo humusno plast ali so prepojena z nevarnimi snovmi, je njihova obnova močno omejena ali celo nemogoča brez drage sanacije.

Posledica industrijske dejavnosti, prometa in urbanizacije so na območju Mestne občine Celje visoke vsebnosti onesnaževal v tleh, predvsem cinka (Zn), kadmija (Cd), svinca (Pb) in arzena (As). Najnovejše analize, opravljene med letoma 2022 in 2025, kažejo, da se onesnaženost še vedno pojavlja na posameznih mestih, predvsem v industrijsko obremenjenih predelih in tam, kjer so tla mešana ali premeščena.

Več a trenutnem stanju naših tal

Uradna razglasitev degradiranega okolja

Vlada Republike Slovenije je junija 2025 sprejela Odlok o določitvi degradiranega okolja in programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju Mestne občine Celje (poglej Odlok).

Gre za ključen pravni akt, ki na osnovi znanstvenih analiz in večletnega monitoringa prepoznava, da so določene javne površine v Mestni občini Celje trajno obremenjene s težkimi kovinami in drugimi nevarnimi snovmi. Te površine so razglašene za degradirano okolje, kar pomeni, da so ukrepi za njihovo varovanje in omejevanje rabe zakonsko določeni.

Odlok vključuje tudi program ukrepov za izboljšanje stanja, določa obvezno oceno tveganja za vse nove posege na teh območjih ter razmejuje naloge med državnimi institucijami, občino in zasebnimi akterji.

Skok na celotno besedilo odloka

Kaj lahko storimo za tla pod našimi nogami

Varovanje tal ni le stvar velikih sistemov ali dolgih zakonov. V resnici se zaščita talk prične pri vsakemu izmed nas. Z nekaj premišljenimi navadami lahko vsak izmed nas postane tihi varuh zemlje.

Na občinski ravni

Zatravljumo gola območja, svetujemo pri pridelavi hrane na najbolj onesnaženih zemljiščih in spremljamo stanje na javnih površinah. Nove gradnje so mogoče le po oceni tveganja, hkrati pa redno obveščamo javnost in nudimo strokovno podporo.

Na ravni gospodinjstev

Zemljo na vrtu prekrijemo z rastlinami ali zastirko, uporabljamo kompost namesto prekomernih mineralnih gnojil in ne uvažamo neznane zemljine ali gradbenih ostankov.

Kako pravilo kompostiramo

Na ravni posameznika

Pazimo, kaj konča v naravi. Ne zlivamo olj, topil ali barv v kanalizacijo ali tla, ne pridelujemo hrane tam, kjer so tla vprašljive kakovosti, in po igri z najmaljšimi na prostem redno umivamo roke.

Načrt za sanacijo tal

Poleg zgoraj omenjenega odloka je v letu 2024 bila sprejet tudi Odlok o določitvi degradiranega okolja in programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju Stare Cinkarne v Mestni občini Celje (poglej Odlok).

Skupaj odloka predpisujeta vrsto korakov in ukrepov, ki nam bodo pomagali izboljšati kakovost naše zemlje. Izvajali jih bomo Mestna občina Celje, pristojne državne ustanove in drugi partnerji. Mednje sodijo:

  • Zamenjava onesnažene zemljine na igriščih
  • Ureditev lokacij z visokimi gredami in priporočila za varno pridelavo hrane.
  • Zatravitev golih površin in zmanjšanje prašenja in širjenja onesnaževal v zrak.
  • Sistematično spremljanje tal, vode in zraka
  • Kampanje NIJZ o zmanjšanju vnosa nevarnih snovi in ohranjanju zdravega življenjskega sloga.