Pridelovanje vrtnin
Tudi v onesnaženih tleh lahko z nekaj znanja raste varna zelenjava.
Celje ima bogato zeleno dediščino in mnogi med nami z veseljem vrtičkamo.
A zaradi industrijske preteklosti in prometa so tla v nekaterih delih naše občine onesnažena s težkimi kovinami. Redna pridelava vrtnin na takih tleh lahko pomeni tveganje za zdravje, še posebej pri dolgotrajnem stiku ali pogostem zauživanju. (Več informacij o kakovosti naših tal je na voljo tukaj.)
Dobra novica? Z nekaj znanja, previdnosti in preprostimi ukrepi lahko to tveganje občutno zmanjšamo in še vedno varno vrtnarimo.
Na hitro o vrtnih tleh in težkih kovinah
Tla niso le “zemlja”; so živa osnova, ki omogoča rast, življenje in pridelavo hrane. Sestavljena so iz različnih slojev, prepletajo jih organska snov, minerali, vlaga in zrak. Najboljša vrtna tla so rahla, dobro zračna, bogata s hranili in z zmerno kislostjo (pH 6–7).
Tla v mestni občini Celje vsebujejo mestoma kritične količine težkih kovin (TK), kot so svinec, kadmij, cink, arzen, živo srebro. V manjših količinah so te kovine lahko celo koristne (npr. cink), a v višjih vrednostih postanejo zelo nevarna onesnažila.
TK sicer vnašamo v tla prek prometa, industrije, starega stavbnega materiala, odpadkov in gnojil. V tleh ostanejo desetletja in se ne razgradijo. Prehajajo v rastline, na kožo, v dihala ali pri otrocih celo neposredno v usta.
Nasveti za varno vrtnarjenje
Prilagodimo izbiro rastlin
Rastline različno vsrkavajo kovine. Najmanj jih najdemo v plodovkah (paradižnik, paprika, bučke), več pa v listih in koreninah (solata, špinača, korenje, pesa). Na onesnaženih tleh raje gojimo plodovke.
Priporočamo tudi uporabo s spodnjo razpredelnico.
Preglednica primernosti rastlin glede na onesnaženost tal (PDF)
Odločimo se lahko za visoke grede
V visoki gredi, ki je lahko poljubne oblike in velikosti, uporabimo neonesnaženo rodovitno zemljo. Postavimo jo na površino nekdanjega vrta oziroma zelenice. Na stiku med visoko gredo in onesnaženimi tlemi položimo ločilno geotekstilno membrano, s katero preprečimo morebitno prehajanje TK iz onesnaženih v neonesnažena tla. Stroški izdelave so odvisni od velikosti in oblike, lahko pa jo izdelamo tudi sami.
Posebno pozornost moramo nameniti nakupu neonesnažene rodovitne zemlje za polnjenje visoke grede. Pomembno je, da smo prepričani o njenih ustreznih lastnostih (pH, tekstura, delež organske snovi) ter neonesnaženosti, kar lahko z gotovostjo potrdimo le na podlagi opravljenih meritev. Odsvetujemo uporabo cenenih substratov, ki so na voljo v trgovinah. V večini primerov so pripravljeni iz kompostov organskih odpadkov in lahko vsebujejo potencialno nevarne snovi, tudi težke kovine.
Uporabimo lonce in korita
Gojenje vrtnin v loncih in koritih je izjemno priročna rešitev, še posebej tam, kjer nimamo veliko prostora.
Ključno je, da posode napolnimo z zanesljivo, preverjeno rodovitno zemljo. Najbolje je uporabiti kupljeno zemljo znanega izvora, še bolje pa je, če imamo možnost, da zemljo pred uporabo analiziramo.
Lonci in korita imajo pa še eno prednost: lahko jih premikamo, nadgrajujemo in uporabljamo na različnih mestih.
Zemljo poapnimo
Apnenje je preprost in učinkovit ukrep za izboljšanje kakovosti tal. Gre za postopek, pri katerem v tla dodamo apno, najpogosteje v obliki kalcijevega karbonata ali dolomita. S tem dvignemo pH vrednost tal, kar pomeni, da tla postanejo bolj bazična.
Zakaj je to pomembno? Na dostopnost težkih kovin vpliva več dejavnikov: pH, vsebnost gline, humusa in hranil. Težke kovine, kot so kadmij, svinec in cink, so pri nižjem (kislem) pH bolj mobilne in jih rastline lažje vsrkajo. Ko pH dvignemo nad 6,5, se njihova dostopnost močno zmanjša. Delci gline in humusa prav tako vežejo težke kovine ter jih imobilizirajo. Dobra založenost s fosforjem dodatno pomaga pri zadrževanju nekaterih kovin v tleh.
Postopek apnenja je enostaven in ga lahko izvedemo sami. Pomembno je, da količino apna prilagodimo trenutnemu pH tal in vrsti tal, zato je priporočljivo opraviti osnovno analizo zemlje. Apnenje je najbolje opraviti jeseni ali zgodaj spomladi, pred glavno sezono sajenja.
Zamenjamo zgornjo plast zemlje
Zamenjava zgornjih 40 do 50 centimetrov zemlje z neonesnaženo, kakovostno zemljo je ena izmed najučinkovitejših rešitev za dolgoročno izboljšanje varnosti vrta, a gre za obsežen poseg, ki zahteva tako dobro načrtovanje kot nekaj finančnega vložka.
Za povprečen vrt velikosti 80 kvadratnih metrov se stroški takšne zamenjave gibajo med 1.360 in 2.160 evrov, kar je odvisno predvsem od tega, kako daleč se nahaja vir rodovitne zemlje. Pri tem pa ne gre le za fizično delo: nova zemlja mora biti predhodno analizirana: preveri se vsebnost fosforja in kalija, pH vrednost, delež organske snovi in prisotnost težkih kovin.
Kompostiranje je dobrodošlo, a bodimo previdni.
Kompostiranje je odličen način za vračanje hranil v vrtna tla, a v onesnaženem okolju ima tudi tvegnja. Če kompost vsebuje rastline, listje ali travo z onesnaženih območij, se lahko težke kovine skoncentrirajo v kompostu in nato končajo v vrtninah.
Zato naj kompostni kup vsebuje le preverjen, čist organski material iz zanesljivih virov. Če nismo prepričani o izvoru materiala, ga raje oddajmo v zbirni center. S tem zmanjšamo tveganje, da bi onesnaženje ponovno vnesli na vrt.
Podrobni nasveti za varno kompostiranje
Vas skrbi, kaj se skriva pod površjem?
Če želite biti prepričani, da so tla na vašem vrtu varna za pridelavo hrane, je prvi korak preprost: vzorčenje in analiza tal. Ta postopek vam omogoča, da preverite morebitno prisotnost težkih kovin in bolje razumete, kako varno vrtnariti prav na svoji zemlji.
Opravite vzorčenje po preverjenih navodilih (glej povezavo), pošljite vzorec v laboratorij in analizirajte prisotnost najpogostejših onesnaževal.
Podrobna navodila za vzorčenje
