Ali potrebujem gradbeno dovoljenje
Prvi korak k urejeni gradnji je, da vemo, kdaj potrebujemo gradbeno dovoljenje.
Priporočamo
Če želite poglobljene in zanesljive informacije o gradnji, priporočamo obisk portala gov.si/graditev. Gre za najbolj celovit in ažuren vir, ki ga pripravlja država.
Preden pričnemo z gradnjo, obnovo, prizidkom ali le postavitvijo vrte ute,
se moramo pozanimati, ali načrtovana dela potrebujejo gradbeno dovoljenje. Nepravilen začetek lahko namreč pomeni visoke globe, ustavitev del in dodatne stroške, zato je res smiselno, da se že vnaprej informiramo.
Kaj je gradbeno dovoljenje?
Gradbeno dovoljenje je uradna odločitev, s katero upravna enota dovoli gradnjo ali rekonstrukcijo objekta. Izda ga potem, ko preveri, ali je naš projekt skladen z občinskim prostorskim načrtom, ali objekt izpolnjuje vse bistvene tehnične in varnostne zahteve ter ali z gradnjo ne posegamo v pravice drugih ali v javno korist.
Hkrati dovoljenje določa tudi pogoje, ki jih je potrebno upoštevati med gradnjo.
Vlogo za gradbeno dovoljenje vložimo na upravno enoto, kjer se nahaja zemljišče, na katerem želimo graditi.
Kdaj potrebujemo gradbeno dovoljenje?
Dovoljenje je odvisno od namena uporabe objekta in zahtevnosti gradnje. Gradbeni zakon, Uredba o razvrščanju objektov in pripadajoča tehnična smernica TSG-V-006 določajo objekte v štiri kategorije in za vsako je predpisano, kako moramo glede njih postopati.
V nadaljevanju predstavljamo te kategorije, skupaj s konkretnimi primeri ter jasnim odgovorom, ali za posamezen poseg potrebujemo gradbeno dovoljenje ali ne.
Zahtevni objekti
Veliki gradbeni posegi, kot so večstanovanjske stavbe ali poslovni kompleksi.
Gre za tehnično kompleksne, prostorsko obsežne ali funkcionalno pomembne objekte.
Primeri:
- Večstanovanjske stavbe
- Trgovski in industrijski objekti
- Zdravstvene ustanove, šole, večje javne zgradbe
Vedno potrebujemo gradbeno dovoljenje.
Manj zahtevni objekti
Samostojne stanovanjske hiše in drugi enostavnejši, a še vedno večji objekti, ki jih ne moremo uvrstiti med enostavne, nezahtevne ali zahtevne objekte. Njihova površina je manj kot 2000 m2 in višina manj kot 25m..
Primeri:
- Družinske hiše
- Počitniške hišice
- Gospodarski objekti do določene velikosti
Gradbeno dovoljenje je potrebno, vendar je postopek običajno hitrejši in manj kompleksen kot pri zahtevnih objektih.
Nezahtevni objekti
Manjši, konstrukcijsko nezahteven objekt z omejenimi dimenzijami in minimalnim vplivom na prostor.
Ponavadi potrebujemo gradbeno dovoljenje, a brez zahtev po celotni projektni dokumentaciji. Postopek je hitrejši in enostavnejši.
Začetek gradnje moramo prijaviti; zakonodaja pa ne zahteva uporabnega dovoljenja.
Primeri:
- Drvarnica z bruto površino največ 12 m2 in višino do 3 m
- Garaža z bruto površino največ 30 m2 in višino do 3,5 m
- Nadstrešnica s tlorisno površino med 20 m2 in 50 m2, katere višina ne presega 6 m
- Skedenj z bruto površino največ 150 m2 in višino do 6 m
Pri določitvi tipa vašega objekta si lahko pomagate tudi s tem vodičem
Enostavni objekti
So majhni in tehnično nezahtevni objekti, namenjeni hitri izvedbi in pri tem ne potrebujejo projektne dokumentacije ali kompleksnih postopkob. Kljub temu pa je pomembno spoštovati osnovne pogoje in soglasja za umestitev v prostor.
Gradbenega dovoljenja ne potrebujemo.
Primeri:
- Nadstrešek z bruto površino do 30 m² in višino do 3,5 m
- Enoetažni pritlični objekt s tlorisno površino do 4 m2 in višino najvišje točke največ 2 m
- Utrjena dvorišča do površine 300 m²
Pri določitvi tipa vašega objekta si lahko pomagate tudi s tem vodičem
Tipične situacije
| Vrsta posega | Opis | Gradbeno dovoljenje |
|---|---|---|
| Novogradnja / prizidava | Gradnja novega objekta ali povečanje obstoječega | Da |
| Legalizacija | Ureditev statusa že zgrajenega, a nelegalnega objekta | Da |
| Pomožni objekt | Lopa, vrtna uta, drvarnica ali manjši pomožni objekt ob hiši | Odvisno od tipa objekta |
| Sprememba namembnosti | Npr. iz stanovanja v poslovni prostor | Da |
| Kmetijska gradnja | Hlev, skedenj ali drug objekt na kmetijskem zemljišču | Odvisno od tipa objekta |
| Rušitev objekta | Odstranitev obstoječega objekta ali njegovega dela | Odvisno od tipa objekta |
| Rekonstrukcija | Večja sprememba obstoječega objekta (npr. konstrukcijsko zahtevna) | Da |
| Manjša rekonstrukcija | Npr. zamenjava strehe ali okenskih odprtin brez vpliva na konstrukcijo | Odvisno od tipa objekta |
Pogosta vprašanja
- Ali moram prijaviti gradnjo tudi, če ne potrebujem gradbenega dovoljenja?
Da, za določene enostavne in nezahtevne objekte, kjer dovoljenje ni obvezno, je še vedno potrebna najava začetka del pri občini. S tem zagotovimo, da je gradnja zabeležena in skladna z zakonodajo. Več informacij lahko najdete tukaj. - Kdaj se poseg šteje kot konstrukcijska sprememba objekta?
Konstrukcijske spremembe vključujejo spremembe nosilnih elementov objekta (nosilne stene, strešna konstrukcija, temelji). Tudi če zunanjost ostane enaka, gre pri takšnih spremembah pogosto za rekonstrukcijo, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje; za manjše rekonstrukcije pa je potrebno soglasje. - Ali potrebujem dovoljenje za postavitev nadstreška ali pergole?
To je odvisno od velikosti, namena in lege objekta. Manjši nadstreški ob hiši so pogosto enostavni objekti, ki ne zahtevajo dovoljenja. A če so večji, samostojno stoječi ali pokrivajo parkirišče, lahko sodijo med nezahtevne objekte, kjer je dovoljenje potrebno. Vsak poseg v prostor mora biti skladen s prostorskim aktom v veljavi, tudi enostaven objekt, zato je pametno, da si pred izvedbo pridobimo lokacijsko informacijo z razširjeno vsebino ali se pozanimamo na občini. - Kaj naj storim, če želim zgolj zamenjati streho ali okna?
Če gre zgolj za vzdrževalna dela brez vpliva na konstrukcijo (npr. menjava strešne kritine brez spremembe oblike), dovoljenje ni potrebno. Če pa zamenjave vplivajo na konstrukcijsko stabilnost ali arhitekturno podobo, je to že rekonstrukcija.
Pomembno: Za vsak poseg na objektu ali v okolici, ki se načrtuje v Starem mestnem jedru, je obvezno soglasje ZVKDS in urbanistično mnenje MOC. - Kako se lahko prepričam, ali je moj načrt res skladen s prostorskimi akti?
Najhitrejši način je, da pridobite lokacijsko informacijo. Ta vam pove, kakšna je namensko dovoljena raba zemljišča, katere omejitve veljajo in ali so potrebna dodatna soglasja. - Kaj če moja parcela trenutno ni namenjena gradnji?
Če zemljišče po veljavnem občinskem prostorskem načrtu ni opredeljeno kot stavbno zemljišče ali ni namenjeno vrsti gradnje, ki jo načrtujete, gradnja ni dovoljena. V tem primeru lahko kot lastnik vložite pobudo za spremembo namenske rabe prostora. Gre za postopek, s katerim občina obravnava vašo željo po spremembi rabe. Vendar pa ta postopek ni kratek, saj vključuje spremembo občinskega načrta in lahko traja več let.
Kaj pa, če se odločim za bolj sproščen pristop?
Gradnja brez dovoljenja ali v nasprotju s prostorskimi akti lahko vodi do resnih posledic: od inšpekcijskega nadzora do ustavitve del in visokih glob. Zato je nujno, da se pred začetkom dobro informiramo, med drugim tudi o tem, kako deluje inšpekcijski nadzor ter kaj se zgodi ob nepravilnostih.
Skok do vsebin Medobčinskega inšpektorata in redarstva
