Pojdi na vsebino

Gradnja v starem mestnem jedru

Graditi je potrebno tudi v skladu z varstvenimi pogoji in urbanističnimi smernicami.

Gradnja v starem mestnem jedru Celja ni povsem običajen gradbeni poseg.

Ne gre le za vprašanje materialov, oblik ali dovoljenj; z njo se posega v zgodovinsko tkivo mesta. Celjsko mestno jedro je namreč zavarovano kot spomenik državnega pomena (EŠD 55). Vključuje tudi območje arheološkega najdišča (EŠD 56).

Vsaka prenova, dozidava, rekonstrukcija ali novogradnja v tem prostoru ima zato lahko pomemben vpliv in v ta namen so za to območje postavljeni dodatni varstveni in prostorski pogoji.

Posebnosti gradnje na tem območju

1. Pravni okvir zgodovinsko zavarovanega območja

Staro mestno jedro Celja je v celoti vključeno v sistem kulturne zaščite, kar pomeni, da se vsi posegi urejajo v skladu z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje starega mestnega jedra – KARE 5. Ta prostorski dokument natančno določa, kaj je na določenem zemljišču dovoljeno, kakšne oblike in višine objektov so sprejemljive ter kako mora biti nova gradnja usklajena z obstoječim ambientom.

Poleg tega velja tudi državna zakonodaja s področja varstva kulturne dediščine, vključno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) in pogoji, ki jih določa Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje starega mestnega jedra – KARE 5

2. Pridobitev soglasij in mnenj

Kot omenjeno, vsak poseg v območju starega mestnega jedra mora biti skladen z usmeritvami urbanističnega in prostorskega razvoja občine. Zato je treba pridobiti urbanistično mnenje MOC, ki oceni skladnost posega z občinskimi akti in varstvenimi režimi.

Obvezna priloga vlogi za urbanistično mnenje pa je tudi soglasje ali mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Brez te priloge vloga ni popolna.

Vloga za izdajo urbanističnega mnenja k predvidenem posegu

3. Zahteve glede skladnosti z okoljem in varstvom dediščine

Posegi morajo biti oblikovno in vsebinsko usklajeni z obstoječim stavbnim fondom. To pomeni uporabo naravnih materialov, ohranjanje historičnih gabaritov (višin, linij fasad, streh), upoštevanje detajlov (npr. okenskih okvirjev, barvnih palet, tradicionalnih oblog) in, kjer je mogoče, ohranjanje avtentičnih elementov stavbe.

Posebej pomembno je tudi upoštevanje arheoloških plasti, saj ima podtalje starega mestnega jedra visoko kulturno vrednost. V določenih primerih je pred začetkom del treba izvesti predhodne arheološke raziskave, kar lahko vpliva na časovni potek projekta.

4. Nadaljnji postopki (gradbeno dovoljenje in začetek del)

Ko imate urbanistično mnenje in pripravljeno projektno dokumentacijo, ki je v celoti usklajena z določili OPPN KARE 5 in varstvenimi pogoji ZVKDS, lahko vložite vlogo za gradbeno dovoljenje. Ta postopek poteka po standardnih zakonodajnih določilih (GZ-1), vendar mora biti dokumentacija že v osnovi pripravljena skladno z zaščitenim statusom območja.

Pred začetkom gradnje je še vedno obvezna prijava začetka gradnje, postavitev gradbiščne table ter ustrezno zavarovanje prostora, zlasti če se objekt nahaja ob javni površini.

Gradnja z gradbenim dovoljenjem

Ohranjanje z mislijo na prihodnjo dediščino

Zahteve varstva kulturne dediščine se pogosto zdijo kot dodatna ovira. A vaša vloga je dragocena.

Z vsakim skrbno načrtovanim posegom pomagate ohranjati dušo našega mesta. S tem pa ne prispevate le k estetski vrednosti mesta, temveč tudi k njegovi kulturni, turističini in čustveni vrednosti za danes in za jutri.