Gradnja na kmetijskih zemljiščih
Kaj moramo vedeti, preden na polju postavimo objekt
Gradnja je ena od najpomembnejših odločitev v življenju.
Pri kmetijskih zemljiščih pa postane slika hitro še bolj zapletena. Kmetijska zemljišča so namreč zavarovana, njihova raba omejena z zakonodajo, ki poskuša ohraniti obdelovalne površine, naravne vire in podeželski značaj okolja.
Zato gradnja na kmetijskem zemljišču ni samoumevna pravica, četudi smo lastniki zemljišča. Obstajajo stroga pravila, ki določajo, kdo lahko gradi kaj, kje ter pod kakšnimi pogoji.
Pomembno je tudi razlikovati med gradnjo na kmetijskih zemljiščih in gradnjo na stavnih zemljiščih.
Kaj pomeni, da je zemljišče “kmetijsko”?
Kmetijsko zemljišče je namenjeno obdelavi, pridelavi hrane ali ohranjanju narave in ne gradnji stanovanjskih ali poslovnih objektov. Kmetijska zemljišča so zato podvržena posebnim omejitvam, predvsem zaradi ohranjanja kmetijske dejavnosti in varovanja okolja.
Pravni okvir: Zakaj ni vsaka gradnja dovoljena?
Gradnjo na kmetijskih zemljiščih v Sloveniji ureja več zakonov, od katerih so ključni:
- Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), ki določa rabo, pravice in omejitve,
- Gradbeni zakon (GZ-1), ki določa pogoje gradnje,
- občinski prostorski načrti, ki opredeljujejo namensko rabo konkretnih parcel,
- posebni predpisi s področja varstva okolja, kulturne dediščine, vodnega in naravnega prostora.
Skupna točka vseh teh predpisov je omejitev poseganja v kmetijski prostor, predvsem kadar namen gradnje ni neposredno povezan z izvajanjem kmetijske dejavnosti.
Gradnja je mogoča, ko neposredno podpira kmetijsko dejavnost.
Sem spadajo hlevi, silosi, orodjarne, skladišča za krmo, strojno opremo ali pridelke, v določenih primerih tudi stanovanjski objekt za kmeta ali družinske člane, če je ta nujen za opravljanje kmetijske dejavnosti.
Za takšno gradnjo moramo izpolnjevati naslednje pogoje:
- biti vpisan v register kmetijskih gospodarstev,
- zemljišče mora biti v skladu z občinskim prostorskim načrtom dovoljeno za tovrstno rabo,
- če ne gre za enostavni objekt, je treba je pridobiti gradbeno dovoljenje. Ta postopek lahko vključuje tudi pridobitev presoje vplivov na okolje (PVO), zato je priporočeno, da najprej pridobimo lokacijsko infomacijo.
- Gradnje je potrebno prijaviti 8 dni pred pričetkom.
Gradnja brez dovoljenja se ne splača.
Gradnja brez ustreznega dovoljenja na kmetijskem zemljišču pomeni prekršek, ki lahko vodi do inšpekcijskega ukrepanja, denarne kazni in celo odstranitve objekta na stroške lastnika. Zato priporočamo, da se pred začetkom gradnje posvetujete z upravno enoto oziroma strokovnjakom, kaj bi bila najprimernejša rešitev.
Pogosto zastavljena vprašanja
Kaj pomeni, da je zemljišče »kmetijsko«, če pa ni v uporabi za kmetovanje?
Zemljišče je lahko v registru opredeljeno kot kmetijsko, ne glede na to, ali ga aktivno obdelujete. Pomembna je njegova namenska raba v prostorskem načrtu, ne trenutna raba. Tudi neobdelano zemljišče je lahko del zaščitenega kmetijskega prostora, kjer gradnja ni dovoljena.Sosed je postavil objekt na njivi. Zakaj ga jaz ne smem?
Pogoji se razlikujejo glede na veljavni prostorski akt, čas gradnje, namen objekta in status kmetije. Objekt, ki je videti »nelegalno«, je morda bil postavljen pred strožjo zakonodajo ali ima posebno dovoljenje. Svetujemo, da najprej preverite stanje vašega zemljišča z lokacijsko informacijo.Ali moram rušiti nelegalno postavljen objekt?
Če je objekt postavljen brez dovoljenj in ni mogoče pridobiti naknadne legalizacije (npr. če je zemljišče znotraj varovanega območja), lahko gradbeni inšpektor odredi odstranitev objekta. V določenih primerih pa je mogoče zaprositi za legalizacijo, če so izpolnjeni določeni pogoji.Kako naj začnem, če nisem prepričan, kaj sploh lahko postavim?
Najvarneje je, da začnete z:- lokacijsko informacijo, da izveste namensko rabo zemljišča,
- posvetom z občino, da preverite možne izjeme ali pogoje,
- in sodelovanjem s strokovnjakom (urbanist, arhitekt), ki vas lahko vodi skozi postopek.
