Gradim z gradbenim dovoljenjem
Za vse večje gradnje potrebujemo gradbeno dovoljenje.
Ključne povezave
Zahteva za izdajo mnenja o skladnosti s prostorskim aktom občine
Pomembno:
Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja vodi Upravna enota. Na spodnji povezavi lahko pridobite zahtevo in začnete postopek.
Večji gradbeni posegi, kot so novogradnje, prizidave ali rekonstrukcije, zahtevajo pridobitev gradbenega dovoljenja,
ki ga izda Upravna enota. Gre za ključni upravni postopek, ki varuje javni interes, ureja posege v prostor ter zagotavlja skladnost z zakonodajo in prostorskimi akti občine. Postopek vključuje več faz: od preverjanja pogojev gradnje in priprave dokumentacije, do pridobivanja soglasij in vloge za dovoljenje.
V določenih primerih (npr. manj zahtevni objekti) lahko koristimo poenostavljen in hitrejši postopek. Zahtevana dokumentacija je manj obsežna, saj potrebujemo manj soglasij in odločitev se sprejme hitreje.
Ne pozabimo:
Upravna enota vodi celoten postopek, Mestna občina Celje pa v njem sodeluje predvsem kot soglasodajalec, ki potrdi, da je načrtovana gradnja v skladu z veljavnim občinskim prostorskim aktom.
Investitor mora pridobiti vsa potrebna dovoljenja, zagotoviti skladnost gradnje s prostorskimi akti in predpisi, imenovati izvajalce, poskrbeti za varnost gradbišča ter po zaključku poskrbeti za evidentiranje objekta. Če sodeluje več pogodbenikov, mora določiti vodilnega in po potrebi imenovati vodjo investicije.
Projektant je odgovoren za zakonito in usklajeno projektno dokumentacijo ter imenovanje vodje projektiranja. Sodelujoči strokovnjaki morajo biti ustrezno pooblaščeni, vsak pa jamči za svoj del dokumentacije. V primeru več projektantov investitor določi vodilnega za usklajevanje.
Ključni koraki za pridobitev dovoljenja
1. Pridobitev osnovne dokumentacije
Prvi korak pri pripravi na gradnjo je zbiranje osnovne dokumentacije, ki potrjuje naše lastništvo zemljišča in poda ključne informacije o lokaciji. Ta dokumentacija je podlaga za nadaljnje projektiranje in pridobivanje soglasij ter izdajo gradbenega dovoljenja.
Ključni dokumenti obsegajo:
- Dokazilo o lastništvu, ki ga pridobimo iz zemljiške knjige,
- Lokacijska informacija, ki sicer ni obvezen dokument, ga pa je priporočeno pridobiti. Vsebuje namreč informacije o namenski rabi prostora, skladnosti gradnje s prostorskimi akti in možne omejitve. Pridobimo jo na občini, kjer se nahaja gradnja.
- Geodetski načrt, ki prikazuje dejansko stanje terena in je obvezen za pripravo projektne dokumentacije. Pridobimo jo pri geodetskem podjetju.
2. Izdelava idejne zasnove in projektni pogoji
Po zakonu mora projektno dokumentacijo pripravljati pooblaščeni projektant, t.j. arhitekt ali inženir, ki je vpisan v uradni register ZAPS ali IZS. Projektant vodi proces načrtovanja in skrbi, da so vsi načrti skladni z zakonodajo, prostorskimi akti in tehničnimi zahtevami.
Prvi korak v projektiranju je priprava idejne zasnove (IDZ). Ta služi kot osnova za pridobivanje projektnih pogojev pri upravljavcih javne infrastrukture (npr. vodovoda, elektrike, kanalizacije) in drugih soglasodajalcih (npr. občini, varstvu kulturne dediščine, narave).
Projektni pogoji določajo tehnične, varnostne in lokacijske zahteve, ki jih mora projekt izpolnjevati. So obvezna podlaga za nadaljnje načrtovanje, saj brez njih ni mogoče izdelati Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD).
3. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD)
Projektant na osnovi pridobljenih pogojev izdela DGD, ki mora vsebovati:
- vodilno mapo,
- tehnične načrte,
- elaborati in študije (gradbena fizika, statika, požarna varnost idr.)
Nato pridobi vsa soglasja na projektne rešitve.
4. Komunalni prispevek, služnosti in soglasja sosedov
V tej fazi gradbenega postopka se srečamo z ureditvijo vseh pravnih in finančnih vidikov, ki omogočajo zakonito in tehnično izvedljivo gradnjo. Gre za obveznosti, ki se tičejo povezovanja objekta z gospodarsko javno infrastrukturo, uporabe sosednjih zemljišč in vpliva na okolico. Med drugim je potrebno poskrbeti za:
- Komunalni prispevek: Plača se na podlagi vloge, ki jo vložite na občini. Višina se odmeri glede na velikost objekta, namembnost in obstoječo komunalno opremljenost zemljišča.
- Služnostne pravice: Če priključki (npr. vodovod, kanalizacija, elektrika) potekajo preko zemljišča, ki ni v naši lasti, moramo pridobiti notarsko overjene služnostne pogodbe. Te pogodbe se morajo vpisati v zemljiško knjigo, saj služnost predstavlja trajno pravico uporabe tuje nepremičnine za določen namen.
- Soglasja sosedov: Če pri načrtovanju objekta ne izpolnjujemo minimalnih odmikov od meje ali pa če bo gradnja vplivala na sosednje nepremičnine, moramo pridobiti soglasje sosedov.
5. Oddaja dokumentacije
Ko je dokumentacija popolna, vložimo vlogo na upravno enoto.
V skladu z gradbenim zakonom je rok za izdajo odločbe o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja dva meseca, vendar ta rok začne teči šele od dne, ko investitor upravnemu organu predloži popolno zahtevo.
Če mora upravni organ pridobiti mnenje od mnenjedajalca, ker ga ta ni izdal v roku, ali ga celo nadomestiti, ali pa je potrebno usklajevanje z mnenjedajalci, ker ti niso izdali ustreznih mnenj, je rok za izdajo odločbe tri mesece od vložitve popolne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja.
Po prejemu gradbenega dovoljenja: Prijava začetka gradnje
Preden se začnejo gradbena dela, moramo uradno prijaviti začetek gradnje. Prijava se lahko odda elektronsko, skupaj z vsemi potrebnimi dokumenti, kot so izpolnjen obrazec, zakoličbeni zapisnik, projektna dokumentacija in načrt organizacije gradbišča.
V posebnih primerih (npr. kulturna dediščina ali naravovarstveni ukrepi) so potrebna še dodatna soglasja ali izjave.
Vlogo je treba poslati na upravno enoto ali na ministrstvo – odvisno od vrste in pomena objekta.
Prijava je ključni korak, s katerim se uradno prične naša gradnja, zato je priporočljivo, da si za pripravo vzamemo čas ali se po potrebi posvetujete s strokovnjakom.
O objektih z vplivi na okolje
Pri nekaterih gradnjah je treba preveriti, ali ima objekt pomemben vpliv na okolje. V takih primerih je obvezna presoja vplivov na okolje (PVO). Brez nje gradbeno dovoljenje ni mogoče izdati.
PVO potrebujemo pridobiti v naslednjih primerih:
- pri večjih industrijskih, infrastrukturnih in energetskih objektih,
- če se gradi na varovanih območjih (npr. Natura 2000, kulturna dediščina, vodovarstvena območja)
- Ko tako določa zakon ali uredba o posegih v okolje.
Postopek se izvede pred izdajo gradbenega dovoljenja. Pridobiti je treba okoljsko soglasje.
Podatek o varovanih območjih najdemo v lokacijski informaciji.
