Pojdi na vsebino
Spomeniki lokalnega pomena

Celjski grad

Grad, ki priča o moči, ljubezni in tragedijah slovenskega srednjega veka.

Na hribu nad Savinjo se mogočno razprostira Celjski grad, največji srednjeveški grad v Sloveniji in eno najbolj prepoznavnih obeležij mesta. Njegovi začetki segajo v 12. stoletje, ko so na strateški točki ob prometnih poteh zrasle prve utrdbe. Skozi stoletja je grad rasel, se preoblikoval in postal sedež grofov Celjskih – rodbine, ki je iz lokalne plemiške hiše zrasla v dinastijo evropskega pomena.

Njegovi začetki

Prve sledi gradu segajo v drugo polovico 12. stoletja. Sprva je bil preprost obodni grad s petkotnim tlorisom, grajen predvsem v obrambne namene. Njegov položaj na triadni vzpetini je bil strateško izjemen, saj od tod je mogoče nadzorovati poti ob reki Savinji in dostop do mesta.

V 13. stoletju so grad prevzeli grofje Vovbrški s Koroške in ga utrdili z močnim obzidjem, obrambnimi stolpi in vodnim zbiralnikom. Ta prvotni grad je v bojih z okoliškimi plemiči delno propadel, a so ga kmalu obnovili in mu dali novo obliko. Obzidje so razširili proti severu in jugovzhodu, vhod pa prestavili na današnjo stran.

Simbol moči in vpliva

Največji razcvet je grad doživel v 14. in 15. stoletju, ko je postal uradno prebivališče grofov Celjskih. Rodbina, ki je z dinastičnimi porokami in zavezništvi segla do evropskih dvorov, je s svojo močjo sooblikovala politično dogajanje v Svetem rimskem cesarstvu. Grad je bil tedaj več kot utrdba. Bil je simbol prestiža, moči in vpliva Celjskih, ki so svoj grb s tremi zvezdami ponesli po vsej Evropi.

Legende in zgodbe, ki živijo še danes

Med zidovi Celjskega gradu se skrivajo pripovedi, ki so preživele stoletja.

Najbolj znana je tragična ljubezenska zgodba med Friderikom II. in Veroniko Deseniško. Je zgodba prepovedane ljubezni in usodnega konca, ki še danes buri domišljijo. Prav tako se lahko v našem izletu na grad spomnimo Barbare Celjske, hčerke Hermana II., ki je kot žena ogrskega in češkega kralja Sigismunda Luksemburškega postala ena najvplivnejših žensk svojega časa.

Grad danes: prostor doživetij in kulture

Z več kot 60.000 obiskovalci letno je Celjski grad danes ena najpomembnejših turističnih znamenitosti v Sloveniji. Obiskovalci lahko odkrijejo Friderikov stolp, razstave in ostanke grajskih dvoran, se udeležijo vodenih ogledov ali prisluhnejo legendam ob večernih dogodkih. Poleti grad zaživi ob mnogih dogodkih. Tu potekajo tudi poroke, literarni večeri in programi žive zgodovine, v katerih vitezi in gospe obiskovalcem pričarajo duh srednjega veka.

Ključni podatki:

  • Evidenčna številka dediščine: 58
  • Vrsta: stavbe
  • Datacija: 12. stol., prva četrtina 14. stol., 1323, druga polovica 16. stol., 1566-1579
  • Razglasitev: spomenik lokalnega pomena (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Celje, Ur.l. SRS, št. 28/86-1364, Ur.l. RS*, št. 1/92-18)
  • Lokacija: Na JV robu mesta Celje, na naravno dvignjeni legi nad strugo Savinje je postavljena trdnjava.
  • Veljavnost razglasitve: od 7/19/1986, stalna

Raziščite Celjski grad (vir: Ilia Voronin)

Ostali kulturni utrinki, zgodbe in vesti

Kultura Razpisi

Za kulturne programe 120.000 evrov

Osrednja knjižnica Celje, pogled iz drona
Kultura Priznanja in nagrade

Celje postalo UNESCO kreativno mesto literature

Kultura Prireditve

Jubilejna 20. Evropska vas

Kultura Razpisi

Kulturnim projektom z razpisom namenjamo 115.000 evrov

Kulturnim projektom z razpisom namenjamo 115.000 evrov Na spletni strani in v Uradnem listu RS smo dan pred slovenskim kulturnim praznikom objavili Javni razpis za izbiro kulturnih projektov, ki jih bo v letu 2025 sofinancirala Mestna občina Celje
Kultura Priznanja in nagrade

Veronikina nagrada: Prejemnik zlatnika poezije je Boris A. Novak

Veronikina nagrada: Prejemnik zlatnika poezije je Boris A