Knežji dvor
Kulturni spomenik državnega pomena, kjer plemiška moč Celjskih še vedno živi.
Knežji dvor je bil zgrajen na rimskih temeljih in prvič omenjen leta 1323. V 14. in 15. stoletju je grad služil kot rezidenca grofov in knezov Celjskih, ki so ga neprestano širili in dograjevali. Po njihovem izumrtju je v njem deloval vicedomski urad, sredi 18. stoletja pa je cesarica Marija Terezija stavbo preuredila v vojašnico. Čeprav je bil skozi stoletja večkrat prezidan in deloma izgubil svoj prvotni srednjeveški videz, Knežji dvorec ostaja ena najpomembnejših grajskih zgradb na Slovenskem.
Osrednji del dvorca je oblikoval palacij s trapezasto osnovo in dvema nadstropjema, v katerem sta bili viteški dvorani. Na severni strani je zunanji hodnik povezoval palacij s stolpi, v enem od njih pa so uredili grofovo sobo in kapelo. Ohranjeni arhitekturni detajli pričajo o ambiciozni plemiški arhitekturi, ki jo je zasnovala celjska stavbarska delavnica pod vodstvom mojstra Hansa Melfrida.
Danes Knežji dvorec gosti Pokrajinski muzej Celje. Na več kot 1000 m² kletnih prostorov lahko obiskovalci doživijo največjo in situ predstavitev ostankov rimske Celeje, v zgornjih nadstropjih pa stalno razstavo Grofje Celjski in razstave Galerije sodobne umetnosti Celje.
Ključni podatki:
- Evidenčna številka dediščine: 60
- Tip dediščine: profana stavbna dediščina (dvorec)
- Datacija: 14.–18. stoletje (1323, 1751)
- Razglašen za: kulturni spomenik državnega pomena (1999, stalna razglasitev)
- Lokacija: jugozahodni vogal srednjeveškega jedra Celja, nad levim bregom Savinje
