Pelikanov atelje
Edinstven fotografski zaklad Celja
Veliko stanovanjsko hišo z ateljejskim prizidkom je leta 1899 dal zgraditi ugledni celjski fotograf Johann Martin Lenz (1864–1916). Po prvi svetovni vojni jo je kupil fotografski mojster Josip Pelikan (1885–1977), ki je v njej s svojo družino živel in ustvarjal skoraj šest desetletij. Pelikanovo ime je postalo sinonim za fotografa v Celju in širše, v njegovem ateljeju pa so se izučile tudi nove generacije fotografov.
Kdo je bil Josip Pelikan?
Josip Pelikan je eden najvidnejših slovenskih fotografov 20. stoletja, ki je s svojim znanjem in obvladovanjem fotografskih zakonitosti sodil med najboljše jugoslovanske fotografe svojega časa. Kar 67 let je z mojstrskim občutkom ujel utrip Celja in njegove okolice ter ustvaril trajen vizualni spomin.
Rodil se je leta 1885 v Trbižu ob slovensko-avstrijsko-italijanski meji v češki družini, ki je že gojila fotografsko obrt. Svoje znanje je izpopolnjeval v Idriji, na Dunaju, v Gradcu in Pragi, nato pa po prvi svetovni vojni v Celju prevzel stekleni atelje na Glavnem trgu, kjer je ustvarjal vse do svoje smrti.
Pelikan je bil izvrsten portretist, a tudi dokumentarist vsakdanjega življenja: fotografiral je ulice, industrijo, arhitekturo, turistične kraje in Savinjske Alpe, ki jih je rad obiskoval kot planinec. Njegov atelje so obiskovale pomembne osebnosti kulturnega, političnega in družbenega življenja, sam pa je bil dejaven tudi v sokolskem gibanju.
Svojo obrt je prenašal na naslednje generacije – med učence in sodelavce, pa tudi na svojo družino, ženo Marijano in hčeri Nado ter Boženo. Njegova zapuščina šteje več kot 50.000 fotografij, 10.000 negativov in bogato fotografsko opremo, ki danes hranijo v Muzeju novejše zgodovine Celje.
V spomin na mojstra je Celje leta 2011 na Trgu Celjskih knezov postavilo njegov kip, ki še danes spominja na fotografa, ki je mestu zapustil neprecenljiv vizualni arhiv.
Po njegovi smrti sta nad očetovo dediščino bdeli hčeri, zlasti mlajša Božena, ki je družinsko obrt nadaljevala do devetdesetih let 20. stoletja, ko je atelje prešel pod okrilje Muzeja novejše zgodovine Celje. Danes muzej hrani desetine tisočev fotografij, steklenih plošč, fotoaparatov in bogat arhiv, največji zaklad pa sta kar dva ohranjena ateljeja z originalno fotografsko in tehnično opremo.
Starejši stekleni atelje, ki ga je zgradil Lenz in v katerem je Pelikan ustvarjal pred drugo svetovno vojno, je od leta 1997 enota Muzeja novejše zgodovine Celje. Gre za edini ohranjeni primer tovrstne kulturne in tehniške dediščine v Sloveniji ter enega redkih v Evropi.
Po smrti Božene Pelikan (1922–2016) je muzej v upravljanje prevzel tudi celotno stanovanjsko hišo. Danes obsega več kot 600 m² razstavnih in delovnih površin: v pritličju odlično ohranjen fotografski studio, v prvem nadstropju meščansko stanovanje kot prikaz bivalne kulture prve polovice 20. stoletja, v najvišji etaži kabinet za strokovno delo in programe, v kleti pa Galerijo Božena – prostor za predstavitev fotografske dediščine in sodobne ustvarjalnosti.
Ključni podatki:
- Evidenčna številka dediščine: 9825
- Vrsta: stavbe
- Datacija: zadnja četrtina 19. stol., 1899
- Razglasitev: spomenik državnega pomena; Odlok o razglasitvi Pelikanovega ateljeja v Celju za kulturni spomenik državnega pomena, Ur.l. RS, št. 26/2001-1590
- Lokacija: Fotoatelje je v stranskem traktu hiše Razlagova 5.
- Veljavnost razglasitve: od 4/13/2001
