Slovensko pokopališče na Golovcu
Pokopališče odstira pogled v zgodovino mesta in razkriva zgodbe posameznikov, ki so jo sooblikovali.
Pokopališča so prostor intimnega in kolektivnega spomina. Slovensko pokopališče na Golovcu s kakovostno klesanimi nagrobniki in z grobovi pomembnih osebnosti iz celjske zgodovine ima status kulturnega spomenika lokalnega pomena.
Kulturno-zgodovinski pomen
Avtorica: dr. Marija Počivavšek, Muzej novejše zgodovine Celje
Prvotno celjsko pokopališče se je od zgodnjega srednjega veka nahajalo ob župnijski (opatijski) cerkvi sv. Danijela, prav tako staro pokopališče je bilo pri cerkvi sv. Duha ob prvotnem celjskem špitalu. Leta 1785 so pokopališče od cerkve sv. Danijela premestili k cerkvi sv. Maksimilijana, kjer je delovalo do 1880. leta. Manjše (protestantsko) pokopališče je bilo nekaj desetletij tudi ob nekdanji cerkvi sv. Andreja.
V tridesetih letih 19. stoletja so se v skladu s procesom modernizacije in higienizacije začele dolgoletne razprave o preureditvi obstoječih celjskih pokopališč. Med drugim se je pojavila ideja, da bi uredili novo pokopališče na Jožefovem hribu med cerkvijo in Kalvarijo. Leta 1850 pa se je dotedanja celjska občina razdružila na občini Celje - mesto in Celje - okolica. Novi občini se nista mogli sporazumeti o novem celjskem pokopališču, zato je vsaka občina uredila svoje. Leta 1878 so tako umrle začeli pokopavati na današnjem mestnem (nekdaj poimenovanem nemškem) pokopališču (pokopališče mestne občine), leta 1880 pa so v celjski okoliški občini, kjer je živela večina Slovencev, uredili svoje pokopališče na Golovcu (t. i. slovensko pokopališče). Tako so bili celjski Slovenci večinoma pokopani na Golovcu, Nemci pa na sedanjem mestnem pokopališču. Zaradi naraščanja števila prebivalstva okoliške občine so ga morali večkrat povečati. Po drugi svetovni vojni so s pokopavanjem na Golovcu postopoma prenehali, od tedaj je Celjanom za zadnje počivališče namenjeno mestno pokopališče.
Pokopališče odstira pogled v zgodovino mesta in razkriva zgodbe posameznikov, ki so jo sooblikovali. S tem presega meje individualnega in odpira prostor za kolektivni spomin. Omenjeno pokopališče je zato za Celje velikega kulturno-zgodovinskega pomena, saj so tam pokopani številni Celjani, ki so pomembno vplivali na razvoj mesta in uveljavitev slovenstva v mestu, med drugimi:
- Lovro Baš (1849–1924), notar in novinar,
- Alojz Brenčič (1856–1919), odvetnik,
- Josip Brinar (1874–1959), ravnatelj in pisec ljudskih in mladinskih spisov,
- dr. Ivan Dečko (1859–1908), politik,
- Jurij Detiček (1848–1925), notar,
- Anton Fazarinc (1864–1937), veletrgovec, župan okoliške občine,
- Matevž Glinšek (1852–1912), župan okoliške občine (1889–1912),
- Ferdinand Gologranc (1856–1923) in Konrad Gologranc (1887–1976), stavbenika,
- Karl Goričar (1967–1932), knjigarnar,
- Armin Gradišnik (1858–1921), nadučitelj okoliške šole in pedagoški pisec,
- dr. Juro Hrašovec (1858–1957), deželni poslanec, predsednik Narodnega sveta in prvi slovenski župan Celja (1921–1927),
- Karel Jezernik, stavbenik,
- dr. Ernest Kalan (1883–1956), odvetnik in politik,
- dr. Josip Karlovšek (1867–1950), sodnik, odvetnik, član Sokola in kulturnik,
- dr. Štefan Kočevar (1808–1883), okrajni zdravnik, narodni voditelj, medicinski pisec,
- Anton Kolenc (1868–1922), veletrgovec in mecen, ustanovitelj štipendijskega fonda za revne dijake,
- Anton Kosi (1848–1919), profesor na slovenski gimnaziji,
- Josip Kožuh (1854–1926), profesor in dobrotnik šolske kuhinje,
- Fran Krajnc (1897–1939), učitelj na okoliški šoli in donator svoje parcele za šolo na Polulah,
- dr. Vekoslav Kukovec (1876–1951), odvetnik, politik in minister,
- Janko Lešničar (1884–1931), novinar, politik in zadružni organizator,
- Emilijan Lilek (1851–1940), vladni svetnik, profesor in zgodovinar,
- Matija Ljubše (1867–1934), cerkveni zgodovinar,
- Peter Majdič (1862–1930), podjetnik, veleindustrialec in veletrgovec,
- Martin Miheljak (1819–1886), prvi slovenski notar v Celju, ded Alme Karlin,
- dr. Vatroslav Oblak (1864–1896), jezikoslovec,
- Franc Ogradi (1836–1921), celjski opat,
- dr. Ivan Rajšp (1885–1918), zdravnik,
- Ladislav Ropas (1883–1958), prodajalec klavirjev,
- Rafael Salmič (1870–1930), igralec,
- dr. Josip Sernec (1884–1925), odvetnik in politik,
- Albert Sirk (1887–1947), slikar,
- dr. Josip Vrečko (1856–1931), odvetnik.
Pokopališča kot kulturna dediščina so pomemben del naše zgodovine in so zato lahko tudi turistična znamenitost mest, kjer je mogoče začutiti kulturno, arhitekturno, umetnostno, krajinsko in zgodovinsko dediščino ter kulturo lokalnega prebivalstva.
Pogled v preteklost
Umetnostnozgodovinski in krajinsko-arhitekturni pomen
Avtorja: Nataša Podkrižnik in Milana Klemen, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje
Slovensko pokopališče na Golovcu je bilo urejeno leta 1878 in ima kvalitetno klesane nagrobnike iz 19. in 20. stoletja in grobove pomembnih oseb iz celjske in slovenske zgodovine. Je opuščeno, ima geometrijsko zasnovo, urejeno v več terasah, zamejeno z zidovi in drevesno vegetacijo, in je parkovno urejeno. Precej nagrobnikov ima tudi veliko umetniško vrednost, med njimi secesijski nagrobnik dr. Alojza Brenčiča, nagrobnik rodbine Confidenti iz časa med obema vojnama, nagrobniki Ivana Dečka, Vatroslava in Rafaela Oblaka ter Josipa Serneca so delo kiparja Franca Bernekerja, nagrobnik Antona Kolenca je delo arhitekta Janka Omahna in kiparja Vladimirja Štovička itd. Pomemben del zasnove predstavljajo tipična zimzelena drevnina, grmovnice, pokrovnice, popenjavke in predvsem stare sorte vrtnic. V sklopu pokopališča se nahaja tudi grobnica 114 borcev NOB, delo arhitekta Janka Hartmana iz leta 1961.
Pokopališče je bilo z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Celje leta 1986 razglašeno za spomenik lokalnega pomena. Varstveni režim predpisuje varovanje njegove zasnove, načina zasaditve, oblikovanih naravnih elementov, objektov in pritiklin, namenjenih uporabi in olepšanju. Pokopališču se varuje tudi vplivno območje, v katerem se ohranja prostorska integriteta, pričevalnost, dominantnost in možnosti delovanja spomenika. V njem se ohranjajo odprte travnate in gozdnate površine v sedanjem obsegu z načrtovano sanacijo območja vrtičkov ter ureditvijo parkirišča.
Slovensko pokopališče se nahaja na vrhu pretežno poraslega griča Golovec in je tako dovolj umaknjeno, da je že dalj časa tarča vandalizma in uničevanja, predvsem nagrobnikov in grobnic. Pokopališče od začetka petdesetih let 20. stoletja ni več v uporabi (posamezni pokopi so se sicer vršili še v osemdesetih letih).
Zavod je izhodišča in cilje za preureditev območja pokopališča za Mestno občino Celje podal v elaboratu, izdelanem že leta 1986. Izhodišča so tudi danes aktualna, koncept prenove pa bi združil spominsko, parkovno pokopališče z rekreacijsko funkcijo (sprehajanje, sedenje ipd.).
To je okvirno leta 2018 povzel tudi Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Golovec-območji GOS -1 in GOS -2 (Uradni list RS, št. 14/18), bolj podrobno pa bo urejanje pokopališča določeno z izdelavo krajinskoarhitekturnega ureditvenega načrta, ki bo predvidel celovito prenovo in ureditev z možnostjo fazne izvedbe. Pri tem se bo zgledoval po ureditvah podobnih starih pokopališč (npr. pokopališča na Ptuju in pokopališč iz Združenja evropsko pomembnih pokopališč).
Mestna občina Celje je v sodelovanju z Zavodom v letu 2021 obnovila kovano ograjo in vhodna vrata. Z namenom ustreznega varovanja širšega območja pokopališča v letu 2022 nadaljujemo s postavitvijo nove varovalne panelne ograje, ki bo omogočala zaklepanje v nočnem času ter ustrezno varovanje. Nadaljujemo s čiščenjem zarasti in rednim vzdrževanjem zelenih površin ter dreves. Osnovna usmeritev trenutnega urejanja zunanjih površin je ohranjanje obstoječih zelenih površin ter njihova sanacija. Nove zasaditve v smislu širitve gozdnih površin in zasaditve gredic s parkovnimi grmovnicami in cvetlicami niso predvidene, vsi posegi upoštevajo obstoječe stanje.
Prav tako naj bi do konca leta 2022 preko javnega povabila k zbiranju ponudb pridobili krajinskoarhitekturni ureditveni načrt, vzporedno z njim pa arboristično analizo stanja dreves in podatke o nagrobnikih v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine in svojci oz. občani. Načrt bo povzel kulturnovarstvena izhodišča z ureditvijo in obnovo kvalitetnih elementov pokopališča, ki so kljub degradaciji še opazni in pomembni za identiteto in spomeniško vrednost območja. To so vegetacijski okvir, zidovi, vodnjaki, žive meje, poti, ploščadi in predvsem zgodovinsko in umetnostno-zgodovinsko pomembnejši nagrobniki in grobnice.
Projekt ureditve bo določil zasnovo pokopališča, lokacije za prestavitev posameznih nagrobnikov, celostno oblikovanje in materiale. Hkrati se načrtuje ureditev dela pokopališke površine, ki bo lahko služila kot osrednji prostor za izvedbo okolju primernih dogodkov (literarni večeri, komorni koncerti …).
Z ureditvijo opuščenega pokopališča bo Celje pridobilo dodatno mestotvorno zeleno površino, ki bo ohranila spomin na pomembne osebnosti iz zgodovine Celja ter hkrati nudila novo kvalitetno okolje za preživljanja prostega časa.
Ključni podatki:
- Evidenčna številka dediščine: 61
- Vrsta: spom. objekti in kraji
- Datacija: zadnja četrtina 19. stol., 1878, druga polovica 20. stol.
- Razglasitev: spomenik lokalnega pomena, Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Celje, Ur.l. SRS, št. 28/86-1364, Ur.l. RS*, št. 1/92-18
- Lokacija: Pokopališče leži na južnih obronkih griča Golovec, severno od Dečkove ceste.
- Veljavnost razglasitve: od 7/19/1986, stalna
