Starokrščanska krstilnica

Med najpomembnejšimi arheološkimi spomeniki v Celju je zagotovo starokrščanska krstilnica, odkrita na Gubčevi ulici. Gre za redko ohranjen in potrjen primer poznoantične sakralne arhitekture na Slovenskem.

Krstilnica z osmerokotnim bazenom je bila zgrajena konec 4. ali na začetku 5. stoletja v času, ko je bilo mesto Celje (takrat Claudia Celeia) še pomembno rimsko urbano središče in ko se je krščanstvo kot nova vera postopoma utrjevalo v javnem in zasebnem življenju.

Osmerokotna oblika krstilnega bazena ni naključna: številka osem je v zgodnjem krščanstvu simbolizirala večnost in novo rojstvo skozi zakrament krsta. Bazen je bil obložen z marmorjem in namenjen obredom potapljanja, kar pomeni, da so bili krsti v tem obdobju celostno telesno dejanje, ki je imelo globok simbolni pomen. To kaže, da je v Celju že v poznoantičnem času obstajala močna krščanska skupnost, ki si je lahko privoščila gradnjo tako pomembnega objekta.

Arheologi domnevajo, da je bila krstilnica del večjega cerkvenega kompleksa, ki je stal v bližini. Celje se tako umešča ob bok drugim mestom rimskega imperija, kjer so se v poznorimskem obdobju začele razvijati prve krščanske skupnosti in njihove sakralne stavbe.

Krstilnica je bila kot kulturni spomenik državnega pomena razglašena leta 1999 in je od takrat deležna varstva in konservatorskih ukrepov. Danes je urejena kot arheološki spomenik, ki obiskovalcem omogoča vpogled v enega najstarejših dokazov krščanstva na Slovenskem.